Po 30. letu se vedno večje število žensk sooča s preobremenjenostjo, ki je povezana z nezadovoljstvom, utrujenostjo, slabo koncentracijo, kopičenjem kilogramov, brezvoljnostjo, slabim spancem, anksioznostjo, z napetimi medsebojnimi odnosi, hrepenenjem po sladkem, nizko spolno slo, nevihto emocij, ki potencirajo stres in celo depresijo. Vse našteto je v mnogih okoljih tako močno prisotno, da nekatere ženske mislijo, da je normalno.
Ste kdaj pomislili, da bi bil lahko vzrok zgornjim težavam v porušenem ravnovesju hormonov?
Težave s hormonskim ravnovesjem so včasih posledica staranja, mnogokrat pa so odraz življenjskega sloga in prehranskih navad. Prav tako velja obratno – hormonsko neravnovesje ustvari neravnovesje v našem razpoloženju, počutju, mislih in zdravju.
Ženske smo pri tem še posebej občutljive.
Ženska in moški se po svojem hormonskem ustroju močno razlikujeta in posledično tudi njun način vedenja in delovanje organizma. Ženske na primer počasneje izgubljajo telesno težo kot moški (De Souza in sod., 2012). Za to obstaja več možnih razlogov. V ženskem telesu je manj testosterona kot v moškem, kar pomeni, da imajo moški hitrejši metabolizem, več mišične mase in lahko pojedo več. Ko se odločijo zmanjšati telesno maso, so ponavadi hitro uspešni.
Glede na raziskave se ženske v primerjavi z moškimi bolj intenzivno odzivajo na stres (Lunberg in Frankenhaeuser, 1999). To je tudi možen vzrok, da so ženske bolj nagnjene k čustvenemu prenajedanju kot moški. Ob tem so ženske v primerjavi z moškimi bolj obremenjene z videzom idealnega telesa, ki bi ustrezal družbenim normam, in bolj upoštevajo priporočila o zdravstveno ustrezni telesni teži. Kar 80% žensk naj bi bilo nezadovoljnih s svojim videzom (Gottfried, 2015).
To pomeni, da pri ženskah v boju s kilogrami enostavno pravilo, manj jej in več telovadi, ne bo tako uspešno kot pri moških ali pa sploh ne bo uspešno!
Presnovo uravnava najmanj sedem hormonov oz. hormonskih sistemov. To so estrogen, inzulin, leptin, kortizol, ščitnični hormoni, testosteron in rastni hormon. Vsak od teh hormonov oz. hormonskih sistemov ima poleg sodelovanja pri presnovi tudi druge funkcije v telesu. Ob nepravilnem delovanju, se pojavijo opozorilni znaki, že mnogo prej preden nastopi bolezen, ki pa jih mnogokrat spregledamo.
Obstajajo medicinski sistemi, ki temeljijo na predpostavki, da ima hrana pomembno vlogo za naše počutje. Ayurveda in tradicionalna kitajska medicina sta starodavna sistema, ki temeljita na tem spoznanju. Njuni začetki segajo daleč v zgodovino pred našim štetjem.
Naš zdravstveni sistem vplivu hrane na hormone in s tem na počutje na sploh, ne daje velike teže. Pogosto zato, ker je to dokaj mlado področje, ki sicer že ima svoje ime- nutritional endocrinology, vendar je potrebno narediti še ogromno raziskav, da bo področje standardizirano in tako bolj splošno uveljavljeno. Največji izziv leži v tem, da je delovanje hormonov med seboj izjemno povezano, in zato v večini primerov porušeno ravnovesje ne zadeva le enega hormona ampak tudi sistemov povezanih z njim. To pomeni, da je potrebno vplivati celostno. Celosten pristop ponuja 25-dnevni revital program, ki je povzet in prilagojen po programu ameriške ginekologinje dr. Sare Gottfried.
Do neravnovesij pa prihaja pri vsakem posamezniku drugače, zato je za bolj usmerjeno vplivanje potrebna individualna obravnava.
Velja opozoriti, da morajo biti diagnosticirana zdravstvena stanja zdravljena s predpisanimi zdravili in hrana ni zamenjava za njih. Lahko pa je prava hrana zelo učinkovita podporna terapija zdravilom ali še bolje, skupaj z ustreznim načinom življenja, najboljša preventiva.
